Zgodovina poklica

Razvoj Šolstva

Z reformami Marije Terezije in Jožefa II., je na šolsko področje bilo prvič uvedeno obvezno šolstvo. Leta 1774 je obvezno šolstvo potrdila Marija Terezija in  bila prvič na našem ozemlju uvedena splošna šolska obveznost za vse otroke od 6. do 12. leta, ne glede na starost in spol. Čez nekaj let pa se je v šolo uvedel tudi cerkveni nadzor. Do reform so učitelji učili le na dvorih oz. so učili premožne otroke. Z uvedbo reform pa se je ta poklic se bolj razširil.

V čas Ilirskih provinc so francozi , uvedli enotno osnovno šolo, na kateri se je zahteval enoten program za vse učence. V času Ilirskih provinc, med letoma 1809 in 1813, se je okrepila tudi vloga slovenščine v osnovni šoli. Po obnovitvi avstrijske oblasti, pa so bile vse spremembe ukinjene in ponovno je vse do leta 1869 veljal star šolski sistem, 14. maja pa je v veljavo stopil nov osnovnošolski zakon, s katerim je bila uzakonjena in tudi v praksi v celoti izvedena osemletna šolska obveznost. Uvedena sta bila tudi dva tipa ljudskih šol: obča ljudska šola in meščanska šola. Trajale so tri leta, učenci pa so dobili strokovno izobrazbo obrtne, trgovske in kmetijske smeri.

Po razpadu Avstro-Ogrske leta 1918 in vključitvi Slovencev v novo nastalo državo Slovencev, Hrvatov in Srbov, je bila v šolah odpravljena nemščina kot učni jezik. leta 1929 so uvedli novo šolsko zakonodajo, ki je uvedla splošno in obvezno osnovno šolo, kar za Slovence seveda ni bila novost, za nekatere dele nove države, pa je to bil velik korak naprej. Zakon je uvedel tudi načelo skupnega poučevanja dečkov in deklic ter razrede, oddelke in ocene, kot jih poznamo danes.

V vojnih letih  med 1. svetovno vojno je obstajalo vsaj šest različnih oblik šolstva.  11. 7. 1946 je  izšel splošni zakon o sedemletnem osnovnem šolanju. Zakon o osnovni šoli , 1. 10. 1959, pa je ponovno uvedel obvezno in enotno osemletno osnovno šolo, ki smo jo poznali vse do leta 1999, ko smo pričeli uvajati devetletno obvezno osnovno šolo.

Gimnazije so bile dvoletne, drugače pa tudi triletne in štiriletne. Bile so v Ljubljani, Novem Mestu, Idriji, Gorici in tudi v Kopru.  Imela je pet študijskih smeri – za zdravnike, kirurge, inženirje, arhitekte, pravnike in teologe.rizadeval si je za večjo vlogo slovenščine kot učnega jezika. leta 1849 zgodila gimnazijska reforma, s katero so ukinili liceje oziroma višje šole. Liceji so iz šestletnih postali osemletni, delili pa so se na štiriletne nižje in štiriletne višje gimnazije. Gimnazija se je zaključila z maturo in je omogočala neposreden prehod na univerze. Po letu 1848 se je razvila posebna oblika srednjih šol, realna gimnazija oziroma realka. V začetku so bile štiriletne, nato šestletne, po letu 1869 pa osemletne.

Rezultat iskanja slik za zgodovina šolstvaRezultat iskanja slik za zgodovina šolstva

Učitelji

Šola je bila do zadnjih desetletij 19. stoletja še skoraj izključno moška zadeva. Prve učiteljice, seveda razen redovnic v zasebnih šolah in učiteljic za dekliška ročna dela na javnih šolah in v večji meri prve profesorice v srednjih šolah, so s svojo prisotnostjo v razredih izzivale hud odpor. Kasneje pa so se vse bolj uveljavljale, čeprav njihove plače niso bile enakovredne moškim. Nova šolska zakonodaja je dvignila socialno in izobrazbeno raven učiteljev. Osnovnošolske učitelje so plačevale dežele, vendar njihove plače niso bile enotne. Pri nas se je najbolje godilo učiteljem na Štajerskem, najslabše pa v Istri. Od leta 1870 so se za učiteljski poklic izobraževali na štiriletnih učiteljiščih, ki so bila v Ljubljani, Celovcu, Mariboru in Kopru.